Nasveti za pomoč

V današnjem času, ko imamo tudi zaradi spleta in družbenih omrežij vse informacije v slehernem trenutku praktično na dlani, je včasih težko ločiti resnične vesti od neresničnih. Zato je še toliko bolj pomembno, da spremljamo spletne strani, na katerih so podane relevantne informacije, podkrepljene z dokazi, raziskavami. Priporočamo, da v času koronavirusa spremljate spletne strani NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), MZ (Ministrstvo za zdravje), UNICEF Slovenija ter WHO (World Health Organization – Svetovna zdravstvena organizacija). Z omenjenimi spletnimi stranmi seznanite tudi vašega otroka in mu pojasnite, da je potrebno biti previden pri ločevanju lažnih in resničnih informacij.

Ljudje imamo potrebo po tem, da razumemo, kaj se dogaja okoli nas, zato je razumljivo, da si želimo pridobiti čim več informacij o aktualnem dogajanju. Vendar se lahko v poplavi informacij na spletnih straneh in družbenih omrežjih počutimo negotovi, tesnobni, zato je še toliko bolj pomembno, da smo do informacij kritični. Informacije namreč sprejemamo skozi filtre selektivne pozornosti, ki omogoča učinkovito usmerjanje pozornosti na določene informacije (odločimo se, katerim informacijam bomo dali prednost), posledično pa zanemarjamo druge. Na primer – tisti, ki zanikajo trenutno situacijo o okužbah s koronavirusom, se bodo ob prebiranju člankov, kjer piše, da ljudje kupujejo na zaloge, samo smejali, prebirali in usmerjali pa bodo svojo pozornost na teorije zarote in večino časa namenili branju tovrstnih člankov. Zato je toliko bolj pomembno, da prebiramo informacije na verodostojnih spletnih straneh in si na podlagi tega oblikujemo mnenje.

V tem  času verjetno veliko beremo in se pogovarjamo o koronavirusu, kar lahko pri marsikateremu odraslemu posamezniku povzroča stres, zato je pričakovano, da tudi otroci, ki so o koronavirusu informirani z različnih strani (šola, splet, družbena omrežja, pogovori s sovrstniki), doživljajo stres, stisko.

Zelo pomembno je, da se z otrokom odkrito in veliko pogovarjate na njemu razumljiv način in tako prispevate k zmanjšanju stresa, stiske, skrbi ali žalosti.  Z mlajšimi otroki lahko pogovor o koronavirusu začnete ob pomoči zgodbic v slovenskem jeziku (Zgodbica o virusu Korona in Zgodba o hudobnem zmaju Koronarju) ali zgodbe v angleškem jeziku, starejše pa preprosto vprašate, kaj že vedo o koronavirusu.

Pri pogovoru z otrokom upoštevajte nekaj priporočil:

• Pomembno je, da si za pogovor vzamemo čas, ko nismo odrasli ali otroci utrujeni, zaposleni z nečim drugi. Priporočljivo je, da se ne pogovarjamo o tem tik pred spanjem, saj so takrat naši strahovi še večji.
• Govorite z mirnim glasom in uporabljajte besede, ki so razumljive otrokom.
• Bodite radovedni in spoznajte otrokove občutke. Sprašujte z odprtimi vprašanji (vprašanja na katera ne morejo odgovoriti z »ja ali ne«).
• Bodite iskreni. Če na zastavljeno vprašanje ne znate odgovoriti, lahko izkoristite priložnost in skupaj poiščete odgovor.
• Otroka skrbno poslušajte in njegovih skrbi ne ignorirajte oz. ne poskušajte jih odgnati z odgovori »Ne bodi trapast, nič se nam ne more zgoditi«, pač pa mu povejte, da lahko z vami delijo vse misli, ne glede na to kako jih občutijo. Povejte jim tudi, da so občutki (strahu, žalosti, jeze, razdražljivosti …) v taki situaciji nekaj povsem normalnega.
• Pri pogovoru bodite pozorni na otrokovo govorico telesa, ton glasu in dihanje ter mu povejte, da ste mu vedno na razpolago, ko ga bo kaj skrbelo in da boste poskrbeli zanj, da se lahko vedno zanese na vas.
• Povejte, da delate vse kar je v vaši moči, da otroka zaščitite, vendar otrokom jasno ter odločno povejte, da lahko sami najbolje poskrbijo za svojo zaščito tako, da si redno umivajo roke ter se ne družijo s prijatelji.
• Razmislite, ali lahko glede skrbi, ki se pojavljajo, sami kaj storimo. Če nas ali otroke skrbi nekaj kar ni pod našim nadzorom in na kar ne moremo vplivati, se postopoma naučimo, da preusmerimo čas in energijo na stvari, katere lahko nadzorujemo oz. so v naši moči, da jih spremenimo. To je dolgotrajen proces, ki pa se ga lahko z vajo naučimo.

Še tri zgodbice:

• Zgodba o koronavirusu
• O hudobnem zmaju Koronarju
• Zgodba o Koroni

Vir: https://www.unicef.si/novice/14247/kako-se-z-otrokom-pogovoriti-o-koronavirusu

V teh dneh večino časa oz. skoraj ves čas preživljate s svojimi otroki, zato je pomembno, da skupni preživeti čas ni namenjen samo pogovorom o koronavirusu in šoli (oz. delu za šolo na daljavo), pač pa se pogovarjajte tudi o drugih stvareh, načrtujte, kaj boste počeli po koncu izrednih razmer itd. Otroke spomnite na njihova močna področja, skupaj odkrivajte njegovo kreativnost, igrivost, ustvarjalnost. Naj preživijo veliko časa zunaj.
Otroke lahko aktivno vključujete v opravljanje vsakodnevnih obveznosti (priprava kosila, pospravljanje, čiščenje..), saj se s tem razvija otrokova odgovornost.
Ustvarite dnevno rutino in ji sledite, saj sta ravno rutina ter predvidljivost ena najbolj pomirjujočih stvari, ki nam pomagata vzdrževati občutek reda, smisla ter nadzora nad situacijo. Otrokom pomagajte oblikovati urnik za opravljanje šolskih obveznosti, preživljanja prostega časa in domačih opravil. Kljub temu, da poteka šolanje na daljavo in morajo otroci uporabljati internet, jim postavite jasno mejo glede uporabe interneta. Pogovorite se kaj je v okviru šolskega dela ter kaj je v okviru preživljanja prostega časa.
Nove razmere bodo za nekatere družine priložnost za zbližanje in povezanost, hkrati pa lahko to privede tudi do povečanja števila konfliktov, ki so posledica tesnobe, zato je pomembno, da do svojih najbližjih pristopamo z razumevanjem in otroke z zgledom učimo socialno sprejetih načinov reševanja konfliktov. Če boste preživeli veliko časa skupaj v majhnem stanovanju, pa je lahko ogrožena tudi temeljna potreba po avtonomiji in zasebnosti, zato se je toliko pomembneje pogovarjati o lastnih občutkih ter imeti veliko strpnosti.
Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev. Za odrasle in otroke je pomembno, da imamo stike s prijatelji, razširjeno družino, zato se pogovorite tudi o tem, na kakšen način (in koliko časa) bodo lahko otroci vzdrževali stike.

NEKAJ UPORABNIH STRATEGIJ ZA OBVLADOVANJE STRESA PO PRIPOROČILIH KLINIČNIH PSIHOLOGOV:

• Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se samo o najbolj katastrofalnih mogočih izidih, pač pa se osredotočite tudi na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega za svoje bližnje in zase.
• Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate. Iskreno izražajte svoje strahove, občutke, misli, razmislite o svojem telesnem odzivanju na dogajanje.
• Počnite stvari, za katere prej niste imeli časa. Zamotite se s stvarmi v katerih uživate; to bo pozitivno vplivalo na vaše dobro počutje, hkrati pa boste ta čas nekoliko odrinili skrbi in negativne misli.
• Koristno je lahko, da si določite čas za zaskrbljenosti. Npr. določite del dneva, ko boste lahko do 30 min razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oz. jih odložite na vnaprej določen čas/del dneva.
• Uporabljajte sprostitvene tehnike – vizualizacija, dihalne vaje (dostopne na spletu)
• Pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja so lahko tudi domače živali.
• Zavedajte se, da boste s socialno izolacijo rešili življenja najbolj ranljivim ljudem.
• Posebno pozornost namenite spanju ter ohranjate normalno dnevno rutino.

Če vi ali vaši otroci in mladostniki doživljate simptome hudega stresa (dlje trajajoče motnje spanje, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin, bolečine v trebuhu, slabše razpoloženje, neješčost povečano rabo psihoaktivnih sredstev ali alkohola) ali imate občutek, da vas niti bližnji ne morejo pomiriti oz. da vas situacija zelo vznemirja poiščite strokovno pomoč. Obrnite na šolsko svetovalno službo.

Na voljo pa so vam telefonske številke naveden zgoraj, kjer je zagotovljena anonimnost.